Poplave
Čeprav, nekaj pada zunaj ni nobenih vodnih poplav, zadnje dva dni me poplavljajo poplave občutkov, ki jih probavam razumet pa mi ne rata…
Kako lahko samo par besed pa še to napisanih, spremeni vse, oz nič. Edino sproži val nekih občutkov, ki se jim možgani na vso moč upirajo. NI LOGIKE, če prej nisi bil za to zakaj si zdaj ? Enkrat si se že odločil in skoraj ti je uspelo, samo par besed pa te je spet zavedlo, pa ubistvu ni mene, je mojo podzavest vsakič ko se zamotim mi pride misel nanjo notri… In spoh je ne poznam tolko dobro, par chatov, par pijačk pa to je to… Poleg tega moj razumni del možganov pravi da itak nimaš časa, ker si si zbral tako, ker ti je všeč tako,… Ampak neki me privlači da razmišljam o tem, da se ukvarjam s tem in ne morem si pomagat. Upam da bo s časom kaj bolje (in to mislim v parih dneh ne mesecih :)) In dopovedujem si da to ni ljubezen, prej odziv na malce osmljenosti ali pač…
Ali bi se kaj spremenilo, če bi ji povedal hmm da me zanima da mi je všeč ? In kdaj se bom znebil strahu pred zavrnitvijo ? Ker ubistvu tukaj res nimam kaj zgubiti, če me totalno skensla kak chat manj na netu :)
Ah to življenje…
Hej ti,
pa saj si že sam ugotovil… najboljši je direkten pristop…
Poveš, pa je… al pa ni ;)
Pogumno,
Barbara
Pejta na kavico, kot si sam napisal, nimaš kaj zgubit. V najslabšem primeru zgubiš par minut, v najboljšem se pa lahko marsikaj zgodi. :)
ah but there is more to that :)
kako there’s more than that?